Lesena hiša nudi ugodno bivalno klimo.

Spremljajte naše delo

Z vami redno delimo novice.

Facebook
Email
WhatsApp
Print

Gradnja lesene hiše z masivnim lesom

Pri gradnji lesene hiše z masivnim lesom je potrebno upoštevati spremembe, ki se bodo pojavile zaradi sprememb lesa: sušenje, razpoke, posedanje…

 

Vsebnost vlage v lesu

 

Pri gradnji hiše iz masivnega lesa je pomembno upoštevati vsebnost vlage. Vlaga v lesu je odvisna od relativne vlage zraka in temperature. Pozimi znaša relativna vlaga zraka 85 %, medtem, ko je vsebnost pare nizka. Ob izmenjavi zraka prihaja zato v prostore le mala količina pare in relativna vlaga v ogrevanih prostorih je nizka. Količina vlage v lesu v ogrevanih prostorih znaša cca. 8 %, medtem, ko v zunanjih, sicer pred padavinami zaščitenimi stenami, ca. 20%. Poleti je vsebnost vlage v notranjosti cca. 15 % in na zunanji strani cca. 20 %. Lesene stene še dodatno nekoliko izsuši vpliv sonca. Ti pogoji povzročajo krčenje in širjenje lesa, ki je živ material.

 

Pokanje lesa

 

Krčenje lesa poteka predvsem po dolžini. Ko se vlažen les popolnoma izsuši (prvotna vsebnost vlage je približno 29 %), znaša krčenje brun približno 8 % po obsegu in 4 % v radialni smeri. Krčenje lesa je po obsegu dva-krat večje kot v radialni smeri, zato prihaja v brunih do napetosti, kar slišimo kot pokanje lesa.

 

Pri zelo masivnih brunih so lahko razpoke, kot posledica naravnega sušenja lesa, zelo široke. Vendar pa te razpoke ne vplivajo niti na toplotno izolativnost niti na mehanske lastnosti brun. Glede na nihanje relativne vlage v zraku se spreminja tudi velikost razpok v brunih. Pozimi, ko je v ogrevanih prostorih vsebnost vlage notranjih brun najmanjša, so razpoke največje. V primerjavi z zimskim časom so poleti razpoke manjše za tretjino.

 

Posedanje lesene hiše

 

Pri planiranju lesene hiše iz masivnega lesa je potrebno upoštevati posedanje, kar je posledica naravnega sušenja lesa, stiskanja fug med bruni ter velike obremenitve. Glede na različne tipe brun lahko znaša posedanje 10 – 50 mm po višinskem metru. Pri tem igra najpomembnejšo vlogo ravno sušenje lesa. Ravno zaradi posedanja so brunarice praviloma v masivni izvedbi le v pritličnem delu, mansardni del je običajno lahka lesena konstrukcija s finalno obdelavo, ki je lahko izvedena tudi z izgledom masivnih sten (log paneli).

 

Upoštevati se mora tudi naslednje:

 

  • v primeru temeljev v različnih nivojih je posedanje stene nad nižje ležečimi temelji večje,
  • pri dograjevanju že obstoječe brunarice je posedanje stare in nove konstrukcije različno,
  • pri prezračevalnih in drugih jaških ter dimnikih, ki potekajo skozi medetažno konstrukcijo in streho je potrebno zagotoviti neovirano posedanje lesenih konstrukcij in ohranitev predpisanih odmikov z ozirom na požarno-varstvene zahteve.

 

Tesnenje lesene hiše iz masivnega lesa

 

Stene iz masivnega lesa se vežejo na tradicionalen način s križanjem vogalov in vertikalnim povezovanjem z lesenimi, štirioglatimi dibli v stabilno konstrukcijsko celoto. Dibli, ki morajo biti vstavljeni na razmakih po največ 2000 mm, preprečujejo stransko pomikanje in sukanje brun, še posebej v dolgih stenah.

 

Stena iz masivnih brun je konstrukcija, ki “diha”, saj les prepušča zrak. Vlaga, ki jo bruna vsebuje prehaja pozimi v ogrevane notranje prostore ter tako regulira njihovo vlažnost. Izolacijski trakovi (običajno steklena ali kamena volna), ki so nameščeni v spojne izreze med bruni, preprečujejo prepih. Zrak, ki prehaja skozi spojne izreze med bruni, se enakomerno filtrira skozi vso masivno steno ter zagotavlja kvaliteten zrak v notranjosti. Razpoke v brunih ne segajo skozi celotno debelino brun in zato ne vplivajo na tesnenje stene.

 

Trajnost lesene hiše

 

Faktor, ki najbolj vpliva na trajnost brun je vlaga, ki jo les vsebuje. Za proces gnitja ali tvorjenja lesne plesni je potrebna min. 20 % vsebnost vlage in temperatura zraka vsaj 50°C. Vlažnost lesa preseže to vrednost le v primeru dolgotrajnejše izpostavitve relativni vlagi preko 85 %. Zaradi dežja in vlage, ki jo vsebujejo betonski temelji, so najbolj izpostavljena nizko ležeča bruna. Betonski podstavek mora biti dvignjen nad zemljo min. 300 mm.

 

Da se prepreči prehod vlage iz betonskega podstavka v leseno konstrukcijo, se obvezno izdela parna zapora podstavka objekta; običajno se temelji premažejo z bitumenskim premazom; med temelje in prvo vrsto brun se položi bitumenski trak. Izolacijski trak, ki se vstavlja v spojne izreze med bruni mora ob montaži biti suh, saj se sicer vlaga dolgotrajno zadrži ter lahko povzroči plesnenje.

 

V fazi planiranja je možno tovrstne težave preprečiti že tako, da se planirajo dovolj široki napušči in kvalitetno izvede montaža strešnih žlebov. Čelo hiše (zatrep) je pametno obrniti v smer, ki ni izpostavljena vetru ali je zaščitena z drevjem,… Armature je potrebno montirati na steno iz opeke ali na lahke predstene iz drugih materialov. Med lahke stene in masivne zunanje stene se položijo sanitarne in druge instalacije.

 

Vzdrževanje lesene hiše

 

Z dobrim prezračevanjem mansarde in slemenskega dela po montaži ter še posebej s kasnejšim trajnejšim prezračevanjem, novogradnjo izsušimo; to lahko zgradbi zagotovi zelo dolgo življenjsko dobo.

 

Gnitje in plesnenje je mogoče učinkovito preprečiti z ustreznimi premazi; danes se priporočajo predvsem lazure na vodni osnovi. Pri tem je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev zaščitnih sredstev.

Facebook
Email
WhatsApp
Print

Zadnje objavljeno

Montažna hiša

Domov Blog Lesena hiša nudi ugodno bivalno klimo. Spremljajte naše delo Z vami redno delimo novice. Share on facebook Facebook Share on email Email Share

Več »

Iščete zanesljivega izvajalca za gradnjo vaše hiše?