Akcija pritlični objekti

Življenju damo DOM.

www.lesenehise.si

avtor: Rajko Robida

Kako do hiše z R-CAD d.o.o.

kako do hiše R-CAD

avtor: Rajko Robida

www.lesenehise.si 

Pomembna odločitev v življenju – nakup lesene hiše

Ko se odločamo za nov dom, se nam ponujajo različne možnosti. Ker se v življenju ne bomo velikokrat selili, se splača dobro premisliti, kakšne so naše potrebe, način življenja in finančne možnosti za izbiro pravega doma.

Kaj je dom, je težko opisati, tudi zato, ker ga odločilno zaznamujejo težko razložljivi vzgibi, samo nam lastne intimne navade, dejanja in odločitve. Vedno si ga predstavljamo v okolju, v katerem bi želeli živeti, v stiku z naravo, ljudmi in kulturo. Je že res, da nekoga, ki je šele na začetku svoje bivanjske poti, največkrat zanima prostor ustrezne velikosti, za dva ali tri, kolikšni bodo stroški, kakšna je oddaljenost od dela, oskrbe, vrtca ali šole. Vendar pa velikosti doma ne izražamo  samo s števili, pač pa merimo tudi ugodje bivanja in lahkost gibanja. Dom je okolje, ki na svoj način rešuje občutek nemira in brezdomnosti steniiziranega sveta. Je postanek, kjer lahko vzpostavimo povezanost z naravo in samim sabo, kjer nam ni treba biti povsod naenkrat, kjer preneha pritisk, ko se lahko osredotočimo na ljudi in stvari, ki so nam blizu, in kjer je okolje, večpomensko in manj dolgočasno.

Odločitev za gradnjo hiše je pomemben korak v življenju. Pot do cilja pa nikakor ni enostavna. Vsakdo si želi, da bi prišel do lastnega doma čim bolj racionalno, finančno ugodno in hitro.

Predlagamo vam izbiro lesene masivne gradnje. Lesena masivna hiša ima za seboj že bogato zgodovino in v mnogih deželah pomeni tradicionalen tip stanovanjske gradnje. V Sloveniji  proizvodnja lesenih hiš v zadnjem obdobju narašča, kljub temu pa smo še vedno pod povprečjem držav zahodne Evrope (na primer Nemčija, Avstrija,Švica), kjer se delež montažne gradnje giblje med 20 in 30 odstotki. Trend rasti lesene gradnje v Sloveniji se iz leta v leto povečuje.

Hiša, izdelana iz lesenih brun nudi stanovalcem zagotovo prijetno počutje in najvišjo kvaliteto bivanja. Pri tem deluje notranjost brunarice kot toplotno akumulacijska masa in kot parna ovira, ki istočasno odgovarja tudi potrebam požarne zaščite.

Les je najstarejši gradbeni material na svetu. Pa ne zgolj to – je ekološki, človeku prijazen, predvsem pa zagotavlja kakovost bivanja. Prav zaradi tega, opozarjajo strokovnjaki, gradnja lesenih hiš, za katero se je pri nas uveljavil pojem montažna gradnja, čeravno ne obstajajo samo lesene montažne hiše, postaja eden zanimivejših in prav gotovo najperspektivnejših načinov gradnje. Ne samo zaradi hitrosti gradnje, temveč predvsem zaradi obilice drugih dejstev, s katerimi lahko prepriča še tako zaverovanega bodočega graditelja s klasično predstavo o trdnih štirih zidovih, ki jih dajejo zgolj zidaki.

Hiše iz masivnega lesa, med katere sodijo tudi brunarice, so lepe, elegantne, predvsem pa okolju in človeku prijazne. Tega se zaveda vedno več ljudi, ki se utrujeni od stresne sedanjosti, tako značilne za mesta, vse bolj umikajo v zdravo in mirno podeželsko okolje. Nekateri se tja umaknejo zgolj ob koncu tedna, drugi tam najdejo svoj dom. Hiša iz lesenih brun ponuja stanovalcem prijetno počutje in najvišjo kakovost bivanja. Pri tem deluje notranjost brunarice kot toplotno akumulacijska masa in kot parna ovira, ki istočasno izpolnjuje tudi zahteve požarne zaščite.

Brunarica ne šteje med montažne hiše, saj jo je treba na gradbišču sestaviti po posameznih delih. Večina brunaric je izdelana po naročilu in po idejni predlogi naročnika. Načeloma šteje brunarica za enostaven objekt, ki ni trdno zidan, kadar ne gre za stalni objekt z namembnostjo stanovanjske hiše. Za postavitev potrebujemo le soglasje občine na osnovi lokacijske informacije, če je primernih dimenzij in so odmiki od soseda v skladu z veljavnim pravilnikom.

Montaža brunarice se lahko izvede tudi kot samogradnja. Izvedba je enostavna, če proizvajalec oštevilči vsak posamezni sestavni del stavbe. Večina proizvajalcev že v delavnici sestavi posamezne stene z okni in vgrajenimi inštalacijami v ognjevarnih ceveh (voda, elektrika), nato jih s tovornjakom z dvigalom pripeljejo na parcelo, kjer brunarico tudi sestavijo.

Pred Vami je namreč odločitev, ki je za marsikoga tudi življenjskega pomena. In ker smo Slovenci znani po tem, da dvakrat obrnemo vsak tolar preden ga kam investiramo, bi vam na kratko še enkrat radi predstavili prednosti, ki jih dajejo naše hiše. Smo podjetje, ki si je v svoji poslovni strategiji zastavilo cilj, da ljudem ponudi hišo, ki ne bo samo hiša, ampak tudi dom, in to smo imeli v mislih že takrat, ko smo hišo projektirali. Zato so naše hiše izjemno funkcionalne, obenem pa imajo tisto nekaj več, kar se z besedami ne da opisati, a pogosto rečemo, da ima neka stvar “dušo”. In ravno narava naše proizvodnje, ki ni velikoserijska, ampak je prej rokodelska, to še poudarja; če vzamemo za primer naše ostrešje vidimo, da takšne stopnje končne obdelave ni mogoče narediti strojno. To lahko ustvari samo mizarjeva roka, ki že vrsto let obdeluje les in z njim čuti. A vsa lepota ne bila dovolj, če ji ne bi sledila kakovost. In ravno na kakovost našega izdelka smo še posebej ponosni. Ker smo že nekaj let prisotni na avstrijskem in hrvaškem tržišču, si naši strokovnjaki nenehno prizadevajo izboljšati izdelke in slediti najnovejšim dognanjem na področju gradnje. Z veseljem bi Vam radi povedali, da je izdelek, ki ga prodajamo na slovenskem tržišču povsem enake kakovosti kot tisti, ki je namenjen avstrijskemu ali hrvaškemu kupcu in menimo, da je tako tudi prav.

Velik poudarek pa dajemo tudi izbiri materialov, ki jih vgrajujemo v naše hiše, saj morajo biti le ti visokokakovostni, obenem pa tudi ekološko sprejemljivi, da kar najmanj obremenjujejo okolje, pa naj si bo to v času proizvodnje ali pa že po tem, ko je hiša zgrajena. Na ekologijo pa smo mislili tudi, ko smo v našo hišo vgrajevali izolacijske materiale, ki vsi po vrsti dosegajo zelo nizke koeficiente toplotne prevodnosti. In če faktor K=0.19W/m2K… na prvi pogled izgleda kot povsem nedolžna številka, pa v resnici ni tako, saj nam pove koliko energije po nepotrebnem spustimo v zrak. Po eni strani nam povedo koliko bomo prihranili pri kurjavi v naslednjih 50 letih, obenem pa koliko bomo v tem času po nepotrebnem obremenili okolje in koliko neobnovljivih energetskih virov bomo potrošili in ali bomo kaj plina, nafte in čistega zraka pustili tudi vnukom!? Tudi tukaj je hiša med tistimi, ki imajo najbolj ugodne količnike prevodnosti. Gotovo ste opazili tudi, da pri nas ni mogoče kupiti hiše po sistemu, ko je možno hišo montirati z Vašimi lastnimi delavci in našim inštruktorjem. Tukaj smo namreč mnenja, da samo zares strokovno zmontiran objekt lahko kupcu zagotovi ustrezno kakovost in zadovoljstvo, obenem pa ohranja vrednost Vaše naložbe tudi na daljši rok. Zato menimo, da je hiša zaradi vseh zgoraj navedenih značilnosti in še nekaterih dobra naložba in to tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu. Ohranjala bo namreč vrednost Vaše naložbe, obenem pa bo v veselje tudi vašim naslednikom. In če bo tako, bo tudi naše poslanstvo uresničeno.

Kot vidite je kar nekaj razlogov, ki govorijo v prid našega podjetja. Odločitev je seveda Vaša. A tudi če se ne boste odločili za našo hišo, Vam želimo obilo veselja in zadovoljstva pri bivanju v Vašem novem domu.

Lep pozdrav in prepustite se toku…

www.lesenehise.si

avtor: Rajko Robida

Človek in gozd

Človek in gozd sta bila že od nekdaj tesno povezana – potreboval ga je že v pradavnini in sicer za kritje in tihi dom, kasneje pa za prvi vir toplotne energije in različnih hranil. Dalje je značilno, da je bilo prvo orodje za obdelavo njive tudi iz gozda, se pravi kos lesa, in da so prvotno plug ali oralo imenovali “drevo”.  
Lesna in drevesna kultura je bila sploh prvotna kultura, ne kamena; žal je poznejšim časom preostal samo kamen kot dokaz takratne kulture, medtem, ko je les strohnel.

V stoletjih boja za obstanek se je slovenski človek vedno znova naslanjal na moči gozda – v krvavih trenutkih zgodovine je gozd s svojo zastrto globino nudil ljudem varno skrivališče, ki ga ni obvladoval nihče drug kakor domačini, ki so poznali vse njegove skrite kotičke.

Dobro je vedeti, da gozd v sebi hrani univerzalno modrost o zakonih, ki veljajo za vse žive, tudi za nas. Moramo ga varovati, da bomo lahko takrat, ko bomo pozabili, kaj je smisel našega bivanja, lahko šli ponj nazaj v tišino gozda.

Uporaba lesa skozi čas

Les je bil ena ključnih dobrin, ki je pripomogla k nastanku in razvoju mest. Predvsem je bil to glavni gradbeni material za gradnjo bivališč, saj ga je bilo veliko, potreb po njem pa malo. S širjenjem mest in naraščanjem povpraševanja po njem tudi na drugih področjih, ga je začelo v 15. stoletju primanjkovati. Hkrati je les, kot gorljiv material, povzročil, da so srednjeveška mesta večkrat do tal pogorela. Zato so ga meščani želeli zamenjati z bolj varnim materialom, ki pa je bil, vsaj v začetku, precej drag. Pomanjkanje lesa je povzročilo dvig njegove cene. Les se je tako začel umikati drugim – negorljivim materialom, kar so zahtevala in na različne načine spodbujale tudi mestne oblasti. Tako se je vedno bolj uveljavljal mit o neprimernosti lesa za gradnjo, kar pa sploh ne drži. Les se je v zgradbah ohranil tam, kjer je bil zaradi svojih lastnosti nepogrešljiv.
(povzetek iz Revija LES / wood 2001, letnik 53, št. 6, str. 196 – 201)

Z izboljšanjem ponudbe in seznanjanjem vlagateljev z možnostmi, ki jih nudi lesena gradnja, je danes nastopila nova doba. Moderna arhitektura je ponovno obudila les kot idealni gradbeni material – je dober izolator, deluje naravno, prijetno in diha!

Kaj je smreka?

Smreka (Picea abies) je v slovenskem prostoru verjetno najpogosteje srečan iglavec. Raste v mešanih gozdovih, lahko pa oblikuje tudi gozdove v katerih rastejo izključno smreke.
Raje kot nižine, ta vrsta ljubi višje lege in bolj namočena področja. Ravno tako kot na primer pšenica, je tudi smreka za nas zelo pomembna rastlina, saj iz njenega lesa izdelujemo obilico predmetov, ki so v današnjem življenju nepogrešljivi.

Lastnosti, prednosti:

Smrekovina je uporabna kot gradbeni in konstrukcijski material. Uporabljamo jo za izdelavo oken, vrat, celotno notranjo ureditev, pohištvo, letve, slepi les, zaboje, furnir.

Predvsem gosto raščen gorski smrekov les je uporaben kot resonančno dno za glasbene instrumente.
Smrekov les je mehak. Tehta približno 0,42 kilograma na kubični decimeter. Zanj je značilno zmerno volumensko krčenje, trdnost suhe smrekovine je dobra. Napenja se le malo. Smrekovina je zmerno odporna na vremenske razmere in jo je zato treba zaščititi s konstruktivnimi ukrepi. Občutljivost na napad plesni in škodljivcev je podobna kot pri jelovini, zato je pomembno dobro skladiščenje; če opazimo pojav škodljivcev, uporabimo obdelavo z vročo paro. Vonj smrekovega lesa je prijetno smolnat.
Smrekovino je moč zlahka obdelovati, predvsem lepiti, vijačiti in zabijati, je pa občutljiva na razcepljanje. Včasih so v smrekovem lesu temne črte in pogosto se na njem pojavljajo različno oblikovane grče, ki ustvarjajo živahne vzorce. Vsebnost smole v smrekovem lesu se razlikuje glede na starost in rastišče drevesa, je pa ta znatno manjša kot pri boru in macesnu.

avtor: Rajko Robida

www.lesenehise.si 

Pogled v detajle lesene gradnje

Lesene hiše

R-CAD d.o.o.

Za gradnjo se uporablja naravne materiale – avtohtona slovenska smreka.

Bi se radi počutili domače in toplo v domu, ki je zgrajen iz lesa? Potem je za vas lesena montažna hiša, ki nudi številne prednosti pred klasično gradnjo. Poleg domačega in prijetnega videza je tak način gradnje tudi izredno hiter in ekološki.

Tehnologija montažnih lesenih hiš je z leti izredno napredovala. Zaradi številnih prednosti, ki jih imajo montažne lesene hiše, se vedno več ljudi odloča za ta način gradnje svojega doma.

Temeljna prednost gradnje montažne lesene hiše je predvsem ta, da hiše ni treba graditi leto ali dve, temveč, da je rok izgradnje bistveno hitrejši. Tudi cenovno je ta oblika gradnje povsem ugodna.

Ostale prednosti montažnih lesenih hiš so tudi:

• prijazen in domač izgled objekta,
• potrebam uporabnikov prilagojena arhitektura,
• uporaba naravnih materialov – avtohtona slovenska smreka,
• odlična energijska varčnost objekta,
• čista in tiha gradnja,
• kratki roki izvedbe,
• projektno vodenje poslov,
• ugodna in zdrava bivalna klima v objektu.

Odlična novica za vse, ki razmišljajo o montažni leseni hiši je ta, da se hiša lahko izdela povsem po željah stranke »po meri« – kupec torej sam s projektantom določi tlorise ter zunanji videz hiše, pri čemer je treba upoštevati lokacijsko informacijo. Tako niste obsojeni na vnaprej pripravljene tipske objekte, ki vam morda sploh niso po godu in kjer se ne boste počutili domače. Odlično pa je tudi, da zaradi tega cena objekta ni višja, saj se ta obračuna po količini vgrajenih elementov: sten, stropov, streh, oken, vrat, senčil …

 Cena sicer ni odvisna samo od velikosti hiše, temveč tudi od zahtevnosti projekta. Zato je zelo pomembno, kako je hiša zasnovana, saj lahko v določenih primerih projekt po nepotrebnem poveča stroške gradnje. Okvirna cena po kvadratnem metru je od 450 evrov neto (hiša je na zunaj dokončana, izdelana je fasada, streha je pokrita s kritino, vgrajena so okna in vrata, izdelati pa je potrebno še vsa finalna dela v notranjosti hiše), izdelava na »ključ« pa od 700 evrov neto dalje – cena je seveda odvisna od vgrajenih materialov.

Idejna zasnova je ključna in zahteva tudi največ časa, saj se morata arhitekt oziroma projektant in investitor še uskladiti v svojih pogledih. Za zanimiv in kakovosten idejni projekt je potreben tehten razmislek, saj bo lastnik živel v stavbi dolgo vrsto let.

Če vas zanima izgradnja montažne lesene hiše, lahko dobite informativno ponudbo, ki je brezplačna in neobvezujoča, vendar podaja zadovoljivo informacijo za možnost izdelave finančnega načrta.

Za več informacij lahko kontaktirate 

podjetje R-CAD – strokovnjake za izgradnjo montažnih lesenih hiš.

041 816 108

Montažna hiša – postopki za zagotavljanje kakovosti

Lesene hiše odlikuje energijska varčnost in udobje bivanja, ki ga nudijo naravni materiali. Montažna hiša je objekt, ki ga sestavimo na gradbišču iz prej izdelanih elementov različnih sestav.

Postopek gradnje

Pregledali bomo postopek gradnje za leseno montažno hišo, kjer je osnovna nosilna konstrukcija lesena, ta pa je lahko okvirna ali polna.

• Okvirna nosilna konstrukcija

V primeru okvirne lesene konstrukcije so stene leseni okvirji iz stebrov in prečk, obojestransko obloženi z mavčnimi, vlaknenimi, lesocementinimi ali ivernimi ploščami, prostor med njimi pa zapolnjuje toplotna izolacija.

• Polna nosilna konstrukcija

Gre za polne stene (masivni ali lepljen les) in enostransko obložene z izolacijo ter ploščami. Zunanje stene so lahko obzidane ali pa zaščitene z oblogo iz lesa oz. ometom. Mednadstropne konstrukcije sestavljajo navadno leseni stropni nosilci (različnih prečnih prerezov – pravokotni, I-presek), z obojestransko oblogo iz plošč ter mineralnim polnilom večje gostote, možna pa je tudi polna lesena plošča (masivna ali lepljena).

Montažna hiša – zahteve

Skladno z zakonodajo mora montažna hiša ves čas uporabe izpolnjevati naslednje zahteve:

• trdnost in stabilnost,
• varnost pred požarom,
• higiensko, zdravstveno, okoljevarstveno zaščito,
• varno uporabo objekta,
• zaščito pred hrupom,
• varčevanje z energijo in toplotno zaščito.

Prva zahteva je izpolnjena takrat, ko so elementi kar zadeva dimenzije in vrste uporabljenih materialov izvedeni po projektu. Nadalje morajo biti v elemente vgrajeni samo materiali, ki dokazano izkazujejo zahtevane lastnosti. Obodni elementi morajo imeti zadostno toplotno izolativnost, zunanje stene in stropne konstrukcije pa tudi zadostno zvočno izolativnost.

Kontrola nosilnosti konstrukcijskih elementov

Za kontrolo nosilnosti konstrukcijskih elementov pregledamo dostavljeno projektno dokumentacijo tipskega projekta. Če je montažna hiša uvožena je potrebno pregledati ali je statični izračun izdelan v skladu s slovenskimi predpisi.

Ustreznost vgrajenih materialov

Za ugotavljanje ustreznosti vgrajenih materialov in polizdelkov pregledamo seznam materialov, ki bodo vgrajeni v konstrukcijske elemente objektov ter vse njihove značilnost (vrsta lesa, vrsta in dimenzija spojnih sredstev z navedbo kvalitete materiala, vrsto debelino, gostoto in fizikalne značilnosti izolacijskih materialov, vrsto, debelino obložnih plošč).

Toplotna izolativnost

Za ugotavljanje toplotne izolativnosti zunanjih konstrukcij za zunanje stenske elemente in strešne elemente se izvede presoja elementov s stališča toplotne prehodnosti, difuzijskih karakteristik in toplotne stabilnosti, za kar so potrebni podatki o fizikalnih karakteristikah vgrajenih toplotno-izolativnih materialov. Določiti pa je potrebno še ventilacijske in transmisijske izgube objekta ter določiti izgube zaradi toplotnih mostov.

Zvočna izoliranost

Preveriti je potrebno kakšna je izoliranost zunanjih sten in med nadstropnih konstrukcij pred zvokom v zraku, pri stropih, tudi pred udarnim zvokom.

Požarna odpornost

Za enodružinske hiše glede požarne odpornosti pri nas ni predpisanih zahtev, zato za objekte izdelamo le strokovno mnenje o potrebnih ukrepih za zagotovitev požarne varnosti za posamezne elemente lahko požarno varnost ocenimo tudi računsko (stene, med nadstropna in strešna konstrukcija). Za večstanovanjske oz. javne objekte je potrebno izdati požarno odpornost vseh nosilnih elementov.

Montažna hiša in zračna prepustnost

Pri gradnji objektov se vse več poudarka daje zraku v prostoru. Objekti postajajo vse bolj nepropustni za zrak, to pa ima najmanj dva vidika:

• energetska učinkovitost in
• gibanje zraka za dobro počutje ljudi.

Vdiranje hladnega zraka v notranjost hiše pozimi povečuje porabo energije, ki je potrebna za ogrevanje objekta. Glavna sila za vdiranje zraka v objekt je tlačna razlika med zunanjostjo in notranjostjo objekta. Vstopne poti zraka so vse netesnosti objekta. Pri tem je treba opozoriti, da tudi spoji, ki so na videz trdni, prepuščajo določeno količino zraka. Pri pravilni izvedbi spojev je ta količina zanemarljiva, če pa se v izvedbi pojavi napaka, lahko zraka intenzivno prehaja skozi spoj. Spoji se lahko pojavljajo pri oknih in vratih, montažna hiša pa ima še mesta stikov elementov, kjer se lahko pojavlja zračna prepustnost.

Pravilno zgrajena lesena montažna hiša je lahko varčna in udobna

Kot vidimo gre pri zagotavljanju kakovosti montažnih objektov za kompleksno nalogo, v kateri morajo sodelovati tako projektanti, proizvajalci materialov in sestavnih delov ter izdelovalci elementov kot neodvisne pooblaščene nadzorne inštitucije. Pri gradnji je potrebno upoštevati vse te napotke, da si ustvarite dom ali poslovni prostor, ki bo udoben in varčen.

Gradnja lesene hiše z masivnim lesom

Pri gradnji lesene hiše z masivnim lesom je potrebno upoštevati spremembe, ki se bodo pojavile zaradi sprememb lesa: sušenje, razpoke, posedanje…

Vsebnost vlage v lesu

Pri gradnji hiše iz masivnega lesa je pomembno upoštevati vsebnost vlage. Vlaga v lesu je odvisna od relativne vlage zraka in temperature. Pozimi znaša relativna vlaga zraka 85 %, medtem, ko je vsebnost pare nizka. Ob izmenjavi zraka prihaja zato v prostore le mala količina pare in relativna vlaga v ogrevanih prostorih je nizka. Količina vlage v lesu v ogrevanih prostorih znaša cca. 8 %, medtem, ko v zunanjih, sicer pred padavinami zaščitenimi stenami, ca. 20%. Poleti je vsebnost vlage v notranjosti cca. 15 % in na zunanji strani cca. 20 %. Lesene stene še dodatno nekoliko izsuši vpliv sonca. Ti pogoji povzročajo krčenje in širjenje lesa, ki je živ material.

Pokanje lesa

Krčenje lesa poteka predvsem po dolžini. Ko se vlažen les popolnoma izsuši (prvotna vsebnost vlage je približno 29 %), znaša krčenje brun približno 8 % po obsegu in 4 % v radialni smeri. Krčenje lesa je po obsegu dva-krat večje kot v radialni smeri, zato prihaja v brunih do napetosti, kar slišimo kot pokanje lesa.

Pri zelo masivnih brunih so lahko razpoke, kot posledica naravnega sušenja lesa, zelo široke. Vendar pa te razpoke ne vplivajo niti na toplotno izolativnost niti na mehanske lastnosti brun. Glede na nihanje relativne vlage v zraku se spreminja tudi velikost razpok v brunih. Pozimi, ko je v ogrevanih prostorih vsebnost vlage notranjih brun najmanjša, so razpoke največje. V primerjavi z zimskim časom so poleti razpoke manjše za tretjino.

Posedanje lesene hiše

Pri planiranju lesene hiše iz masivnega lesa je potrebno upoštevati posedanje, kar je posledica naravnega sušenja lesa, stiskanja fug med bruni ter velike obremenitve. Glede na različne tipe brun lahko znaša posedanje 10 – 50 mm po višinskem metru. Pri tem igra najpomembnejšo vlogo ravno sušenje lesa. Ravno zaradi posedanja so brunarice praviloma v masivni izvedbi le v pritličnem delu, mansardni del je običajno lahka lesena konstrukcija s finalno obdelavo, ki je lahko izvedena tudi z izgledom masivnih sten (log paneli).

Upoštevati se mora tudi naslednje:

• v primeru temeljev v različnih nivojih je posedanje stene nad nižje ležečimi temelji večje,
• pri dograjevanju že obstoječe brunarice je posedanje stare in nove konstrukcije različno,
• pri prezračevalnih in drugih jaških ter dimnikih, ki potekajo skozi medetažno konstrukcijo in streho je potrebno zagotoviti neovirano posedanje lesenih konstrukcij in ohranitev predpisanih odmikov z ozirom na požarno-varstvene zahteve.

Tesnenje lesene hiše iz masivnega lesa

Stene iz masivnega lesa se vežejo na tradicionalen način s križanjem vogalov in vertikalnim povezovanjem z lesenimi, štirioglatimi dibli v stabilno konstrukcijsko celoto. Dibli, ki morajo biti vstavljeni na razmakih po največ 2000 mm, preprečujejo stransko pomikanje in sukanje brun, še posebej v dolgih stenah.

Stena iz masivnih brun je konstrukcija, ki “diha”, saj les prepušča zrak. Vlaga, ki jo bruna vsebuje prehaja pozimi v ogrevane notranje prostore ter tako regulira njihovo vlažnost. Izolacijski trakovi (običajno steklena ali kamena volna), ki so nameščeni v spojne izreze med bruni, preprečujejo prepih. Zrak, ki prehaja skozi spojne izreze med bruni, se enakomerno filtrira skozi vso masivno steno ter zagotavlja kvaliteten zrak v notranjosti. Razpoke v brunih ne segajo skozi celotno debelino brun in zato ne vplivajo na tesnenje stene.

Trajnost lesene hiše

Faktor, ki najbolj vpliva na trajnost brun je vlaga, ki jo les vsebuje. Za proces gnitja ali tvorjenja lesne plesni je potrebna min. 20 % vsebnost vlage in temperatura zraka vsaj 50°C. Vlažnost lesa preseže to vrednost le v primeru dolgotrajnejše izpostavitve relativni vlagi preko 85 %. Zaradi dežja in vlage, ki jo vsebujejo betonski temelji, so najbolj izpostavljena nizko ležeča bruna. Betonski podstavek mora biti dvignjen nad zemljo min. 300 mm.

Da se prepreči prehod vlage iz betonskega podstavka v leseno konstrukcijo, se obvezno izdela parna zapora podstavka objekta; običajno se temelji premažejo z bitumenskim premazom; med temelje in prvo vrsto brun se položi bitumenski trak. Izolacijski trak, ki se vstavlja v spojne izreze med bruni mora ob montaži biti suh, saj se sicer vlaga dolgotrajno zadrži ter lahko povzroči plesnenje.

V fazi planiranja je možno tovrstne težave preprečiti že tako, da se planirajo dovolj široki napušči in kvalitetno izvede montaža strešnih žlebov. Čelo hiše (zatrep) je pametno obrniti v smer, ki ni izpostavljena vetru ali je zaščitena z drevjem,… Armature je potrebno montirati na steno iz opeke ali na lahke predstene iz drugih materialov. Med lahke stene in masivne zunanje stene se položijo sanitarne in druge instalacije.

Vzdrževanje lesene hiše

Z dobrim prezračevanjem mansarde in slemenskega dela po montaži ter še posebej s kasnejšim trajnejšim prezračevanjem, novogradnjo izsušimo; to lahko zgradbi zagotovi zelo dolgo življenjsko dobo.

Gnitje in plesnenje je mogoče učinkovito preprečiti z ustreznimi premazi; danes se priporočajo predvsem lazure na vodni osnovi. Pri tem je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev zaščitnih sredstev.